Nagovor predsednika sekcije

»Konkurénca -e ž (ẹ̑) 

  1. prizadevanje, da je z večjo kvaliteto blaga ali nižjo ceno izdelkov, z boljšimi storitvami kdo boljši kot nasprotnik, tekmovanje://… 
  2. navadno s predlogom akcija, pri kateri se ugotavlja kvaliteta koga v razmerju do drugega, tekma://…

    ♦ ekon. nelojalna konkurenca ki ni v skladu s pravnimi predpisi, poslovnimi običaji in poslovno moralo; nepopolna konkurenca za katero so značilne omejitve glede ponudbe in povpraševanja; prosta ali svobodna konkurenca brez kakršnihkoli omejitev glede ponudbe in povpraševanja; //… (vir: SSKJ)

Konkurenca, kot ključni element tržnega gospodarstva, spodbuja gospodarsko učinkovitost in ponuja uporabnikom širši izbor kakovostnih proizvodov in storitev po bolj konkurenčnih cenah. Podjetja, ki na trgu ponujajo in izvajajo storitev ravnanja z odpadki, tako s svojimi zakonitostmi spodbuja in sili k zagotavljanju boljših storitev, nenehnemu razvoju in inovacijam ter ponujanju konkurenčnih cen.

Področje ravnanja z odpadki postaja nedvomno eden najpomembnejših ekoloških, družbenih in ekonomskih problemov sodobne družbe. Na aktualnost predmetnega področja kažejo tudi nenehne spremembe odpadkovne zakonodaje na ravni Evropske unije (EU), kot tudi na ravni posameznih držav članic.

V Sloveniji smo tako dolžni ravnati v skladu s strateškimi usmeritvami evropskih politik, pri čemer smo se zaradi nekaterih sistemsko pomanjkljivih rešitev v preteklosti, v zadnjih letih soočili z nedelovanjem sistema ravnanja z odpadki, ki od nas zahteva, da se tozadevno problematiko prične urejati in načrtovati poglobljeno, celovito in dolgoročno.

Trenutne tendence reševanja problematike pa ob pripravi novih zakonskih okvirjev nakazujejo (tudi) na ukinjanje in zoževanje pravic glede delovanja gospodarskih subjektov ter prenosa izvajanja gospodarskim/državnim javnim službam.
Ob prepotrebni vzpostavitvi ustreznega pravnega okolja, ki bo gospodarskim subjektom ob jasno naloženih obveznostih jasno nalagal in zagotavljal tudi ustrezne pravice ter predvsem pravno varnost in varno pravno okolje, ki ob milijonskih predvidenih investicijah, za zagotavljanje skladnosti z zakonodajo, ne bo podvrženo vsakodnevnemu tveganju spremembe zakonodaje, se postavlja vprašanje o izbiri prave poti.

Ob upoštevanju podatkov glede ravnanja z odpadki bi namreč slovenskim podjetjem, ki na trgu zagotavljajo ravnanje z odpadki kot svojo tržno dejavnost, težko očitali nazadovanje, ki bi zaviralo prehod Slovenije v luči krožnega gospodarstva. Nasprotno. Zaradi narave svoje dejavnosti je stremenje slednjih k navedenemu vse večje. To so namreč zahteve trga, katerim se je potrebno prilagoditi, nasprotno ravnanje in negativne reference pa bodo drugače mislečim same pokazale moč zakonitosti tržnega gospodarstva.

Edina stalnica so spremembe. Ob spremembah, ki nam jih nalaga zakonodajalec, nam je v gospodarstvu to več kot poznano. Če so le strateške naravnane.

Jure Fišer, predsednik sekcije Zbiralcev kovinskih in nekovinskih materialov